7DNI - sreda, 20. januar 2010
starševstvo plus
Bodite pozorni na olajšave!
Tisti, ki plačuje manj kot 93,80 evra preživnine, je upravičen le do sorazmernega dela olajšave.
Do petega februarja naj bi DURS-u oddali vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vsi tisti, ki teh olajšav ne uveljavljamo med letom. Tudi sama sodim mednje, saj mi pride bolj prav, da mi preveč plačano dohodnino vrnejo v enkratnem znesku, ker imam fiksno določeno višino plače. S tem zneskom običajno hčerama kupim šolske knjige in zvezke. Ne dobim veliko, saj si dohodninsko olajšavo za hčeri z njunim očetom deliva. Ker se vsako leto na to temo na forumu enostarševskih družin pojavi kar nekaj vprašanj, bi rada razložila, kako se ta olajšava razdeli in kdaj je zavezanec za preživnino upravičen do polne olajšave, kdaj pa do sorazmernega dela.
Davčna olajšava za prvega otroka znaša letos 2251,46 evra. Olajšava se lahko deli med starša, lahko pa jo uveljavlja tudi samo eden izmed njiju. Če se deli, je vsak od staršev upravičen do polovičnega zneska olajšave, ki znaša 1125,58 evra. Zavezanec za preživnino lahko polno polovično olajšavo za prvega otroka uveljavlja, če višina plačane mesečne preživnine znaša vsaj 1/12 olajšave oziroma 93,80 evra. Tisti, ki plačuje manj kot 93,80 evra, je upravičen do sorazmernega dela olajšave, do preostalega dela pa je upravičen drugi starš, torej starš, pri katerem otrok živi.
Enako se izračunajo davčne olajšave za druge otroke, pri tem pa je pomembno vedeti, da je v primeru, ko sta dva otroka in si oba starša vpišeta v olajšavo oba otroka - enega za prvih šest mesecev, drugega pa za naslednjih šest mesecev - olajšava višja zato, ker davčna olajšava za drugega otroka letos znaša 2447,62 evra, kar je za 196,16 evra več kot znaša olajšava za prvega otroka. Ni torej vseeno, ali vpiše mati enega otroka za polno leto in oče drugega otroka za polno leto ali oba vpišeta oba otroka in si ju "razdelita" po mesecih.
Magična meja preživnine, ki zavezancu za plačevanje le-te daje pravico do uveljavljanja polne polovične olajšave, je torej 93,80 evra. Iz podatkov MDDSZ za mesec januar 2010 je razvidno, da vsaj 20.000 zavezancev za preživnino plačuje preživnino, ki je manjša od 93,80 evra. DURS nima podatkov, kdo od davčnih zavezancev je ločen, kdo mora plačevati preživnino, kdo je v postopku izterjave, kdo v tožbi, kdo jo plačuje samo občasno. Ko dobijo v roke dva spisa, v katerih je v olajšavi vpisan isti otrok, smatrajo, da sta starša poročena oziroma živita skupaj in olajšavo med njiju enakomerno porazdelijo. Na vlogi za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane je sicer v tabeli stolpec, kamor se vpiše prispevek za preživljanje, torej seštevek vseh plačanih preživnin v letu 2009, a če zavezanec za preživnino tega ne vpiše ... Kdo bo vedel, koliko je plačal, če je plačal, ali je sploh upravičen do polne polovične olajšave ali ne.
Vem, da se veliko mam in očetov, ki imajo otroke, ne spušča v dokazovanje, da zavezanec za preživnino ni upravičen do tolikšne olajšave, saj se pritožbo na izračun dohodnine vloži šele po izdani odločbi. Večina nas komaj čaka, da dobimo ta denar nazaj, pa se tako zastavlja vprašanje, zakaj država sistemsko ne poskrbi za evidenco te skupine davčnih zavezancev. Ko se dva razideta, se vsi sporazumi o preživnini otrok znajdejo v CSD-jih, večina tudi na sodiščih, ki sta državna organa, in zagotovo bi lahko te podatke brez večjih stroškov vnesli v bazo DURS-a ter na tak način zagotovili pravično porazdelitev davčnih olajšav. V končni fazi CSD-ji to bazo imajo, saj na podlagi le-te vsako leto izračunajo otroške dodatke. DURS pa nima prav nobenih informacij in zato njegov sistem lahko izkorišča vsak, ki ve, da je na drugi strani starš, ki nima niti volje niti energije dokazovati, da je upravičen do višje olajšave za otroke, kot je polovična.
Katarina Žarki