7DNI - sreda, 23. december 2009

starševstvo plus

Darila da Jezus

Približno pred 20 leti, ali pa še manj, je bil božič vse prej kot to, kar nam zadnja leta na vso silo skušajo vcepiti v podzavest mediji in trgovske verige. Iz otroških let se spominjam, da nam je darila nosil Jezus v znak veselja, ker se je rodil. Pod smrekico je natrosil bonbone in čokolade, nikakor pa ne velikih in bogatih daril.

Za večerjo je bil nadevan piščanec s krompirjem in solato, sladkarije, piškote in drugo drobno pecivo pa sta mama in babica naredili sami. Smisel božiča je bilo skupno posedanje za mizo, blagoslov hiše, obisk polnočnice, poslušanje božičnih cerkvenih pesmi, obujanje spominov na iztekajoče se leto. Niti ni bilo toliko pomembno, kaj je na mizi in kaj pod smreko, pomembno je bilo, da je družina zbrana. Tisti večer ni bilo obiskov v hišo, ker je veljalo, da je to intimni družinski praznik, ki ga nihče drug ne sme motiti. Prava darila, tista večja in pomembna, je nosil dedek Mraz na silvestrovo. Takrat smo lahko šli otroci ven, pokali s petardami in spuščali rakete. Praznovanje novega leta je bilo družaben praznik. S sosedi smo se obiskovali, odrasli so spili kak kozarec vina, otroci smo drug drugemu razkazovali darila. Ob polnoči smo se objemali, si voščili srečno novo leto, in če je bilo res veselo, smo praznovanje podaljšali še v prvi dan novega leta. Danes pa ... Ko se december še niti prav ne začne, že velike trgovske verige razobesijo slogane v stilu: "Veselite se iztekajočega se leta, prihaja božič, obdarite svoje bližnje, privoščite si to in ono, pomagajte tistim, ki nimajo, bodite radodarni, če je božič, naj bo božič za vse ..."

Res je, če je božič, naj bo za vse, toda tisti, ki nimajo, jim to, da jim za božič napolnimo mizo, potem pa jih spet prepustimo njihovi bedi, ne bo polepšalo božiča. Ali jim pomagamo vse leto oziroma ali smo radodarni, ker smo radodarni, ali pa pustimo to enkratno posiljeno radodarnost vnemar. Ljudje, ki živijo v pomanjkanju, potrebujejo trajno pomoč, ne enkratno in ne tako, kar vzpodbudijo prisiljena dobrota in pozivi tistih, ki imajo prav od te posiljene dobrote največ - dobiček. Pomembno je vedeti tudi to, da nobena radodarnost ne bo prinesla ljudem notranjega miru, osebne sreče, zadovoljstva in povezanosti v družini. To so dobrine, ki so v ljudeh samih, ki jih ne moremo ne kupiti in ne podariti. Ali jih imamo ali pa jih nimamo. In smisel božiča je prav v teh dobrinah, ki pa jih trgovci zelo uspešno zamenjujejo z materialnimi dobrinami, ki naj bi sporočale naše notranje zadovoljstvo, srečo in mir. Osebno srečo naj bi pomenila polna miza dobrot. Notranji mir naj bi predstavljal velik polnjeni puran, družinsko srečo pa ogromna darila po smreko. Kaj bo dan po božiču, pa tako ali tako nikogar ne zanima.

Pri nas doma vztrajam pri družinskem izročilu. Čeprav ne hodimo v cerkev in ne postavljamo jaslic, nam za božič nosi sladkarije Jezus. Na ta dan nimamo obiskov in tudi me ne hodimo okrog. Posedamo v dnevni sobi in se pogovarjamo. Včasih kaj spečem, največkrat pa si naredimo palačinke. Sama se izogibam velikim trgovskim centrom, pa tudi razne akcije mi ne pridejo do živega, saj nikjer ni naprodaj objemov in radostnih stiskov rok. Nobena hrana, ki jo tisti dan zaužijemo, ni smisel božiča. Smisel je v tem, da se družimo, da smo skupaj, da se imamo lepo. Tudi ob malinovcu in čaju. Ni namreč toliko pomembno, kaj jemo in pijemo, pomembno je, s kom smo. In sama to počnem s hčerama, ki ju imam srčno rada.

Katarina Žarki

Ocena članka:

Za oceno članka kliknite na zvezdico.