7DNI - sreda, 9. december 2009
starševstvo plus
Otroški dodatek
Pred nekaj meseci je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) vsem centrom za socialno delo poslalo obvestilo o upravičencih do 10-odstotnega dodatka na otroški dodatek (OD). Mag. Ana Vodičar, v. d. generalne direktorice, ki je podpisana pod obvestilo, definicijo enostarševske družine utemeljuje s 66. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP), ki pravi, da je enostarševska družina skupnost enega od staršev z otroki, kadar roditeljsko pravico, skladno s posebnim zakonom, izvršuje sam. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) govori o odvzemu roditeljske pravice, kar pa ne pomeni, da starš, ki mu je ta pravica odvzeta, nima dolžnosti preživljanja svojega otroka, tj. plačevanja preživnine, a dejstvo, da ti otroci ne vidijo drugega starša, je za državo vredno 10 odstotkov višjega OD. Sem sodi tudi možnost, da je oče neznan, ker z drugimi besedami pomeni, da mati ni uredila očetovstva, in tudi to je za državo vredno 10 odstotkov višjega OD. Tudi smrt enega od staršev je razlog za dodatnih 10 odstotkov k OD, čeprav tudi v tem primeru otroci dobijo po umrlem staršu pokojnino. Dejstvo pa, da en od staršev z otrokom nima stikov in/ali zanj plačuje mizerno preživnino, pa ni razlog za dodatnih 10 odstotkov OD. Vse se torej vrti okoli roditeljske pravice.
Po 4. členu ZZZDR pomeni roditeljska pravica dolžnost in pravico, da starši z neposredno skrbjo, svojim delom in dejavnostjo skrbijo za življenje, telesni in duševni razvoj ter pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Ko se starša ločita ali razpade izvenzakonska zveza, velikokrat dobi v skrb in vzgojo otroke en od staršev. 113. člen, drugi odstavek ZZZDR pravi, da v takih primerih oba starša skupaj odločata samo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, o vprašanjih dnevnega življenja pa odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. In smo tam. Kako in na kakšen način v takih primerih izvaja roditeljsko pravico tisti starš, pri katerem otroci ne živijo? Recimo, da preko stikov, ki so, če je starš res starš, pogosti. Kaj pa če ni tako? Moji hčeri sta v zadnjih treh mesecih svojega očeta videli enkrat. Pa ni niti v tujini niti v zaporu. Nima interesa in občutka starševske dolžnosti do hčera, posledično pa se tudi roditeljska pravica ne izvaja. Plačuje pa preživnino, toda ali je to dovolj? Je to vse, kar potrebuje otrok od svojega starša? In ali je to vse, kar zaobsega roditeljska pravica?
Trdno sem prepričana, da gospa Vodičar ne pozna tematike enostarševskih družin. Najbrž si še nikoli ni pogledala lestvice preživnin in koliko teh je sramotno nizkih, nevrednih omembe. S 100 evri pač ne moreš kvalitetno izvajati roditeljske pravice. In stiki, ki se v treh mesecih izvršijo enkrat, tudi niso omembe vredni. Naj torej tisti starši, ki živimo v skupnosti sami z otroki in nosimo polno odgovornost za njihovo rast in razvoj ter vzgojo in skrb, vložimo tožbe za odvzem roditeljskih pravic drugemu staršu, da bomo res enostarševske družine? No, da bomo po definiciji 66. člena ZSPD enostarševske družine in tako res upravičeni do 10 odstotkov višjega otroškega dodatka?
Meni teh 10 odstotkov ne pomeni veliko, moji prijateljici, ki ji bivši mož zelo neredno plačuje preživnine za otroka, niti nima z njima stikov, pa pomeni ogromno, saj ima tudi sama nizke dohodke. A jaz imam čas in voljo na CSD-ju bosti se s tem, ali sem enostarševska družina ali nisem, in dokazovati, da drug starš ne izpolnjuje roditeljske pravice. Zanima me namreč, ali mi bodo na CSD predlagali tožbo za odvzem roditeljskih pravic očetu mojih/najinih hčera. Samo na tak način namreč lahko postanemo "prava" enostarševska družina. Kakorkoli, obvestilo MDDSZ-ja je dokaz, da CSD-ji niso samostojni in očitno ne razumejo zakonov, saj jim jih mora tolmačiti MDDSZ, slednji pa nima najmanjšega pojma o tem, kakšno je dejansko življenje skupin ljudi, v imenu katerih in za katere sprejema odločitve. Se tudi vam zdi, da je tukaj nekaj hudo narobe?
Katarina Žarki