7DNI - sreda, 16. september 2009

pomagajmo

Moj prvi teden z Eli

Kaj naj povem o Eli po prvem tednu, ki sva ga preživeli skupaj? Prijazna, pametna, mirna, a tudi zelo živahna ... Moj besedni zaklad se je skrčil na besede: poleg, sedi, prostor, pridi sem, poberi, prinesi, Eli, ne!, ja, super, pridna ...

Ponosna sem nanjo in zelo zadovoljna, da je ob meni.

Konec avgusta sta mi Maja in Jana, inštruktorici društva SLO-Canis, začasno predali labradorko Eli. Pri Maji sva opravili nekaj vaj hoje ob vozičku, seznanili sta me z izrazoslovjem ukazov, naslednja dva dneva smo vadili tudi pobiranje in prinašanje različnih predmetov. Prvi dan pa v nakup! Razen posod za hrano in vodo namreč nisem imela ničesar. Skupaj z Eli smo odšle v trgovino za živali, pomerjale ovratnice, vrvice različnih dolžin in dobila je tudi potovalni boks, kot bivališče v stanovanju, vanj se lahko umakne, če želi.

Kaj naj povem o Eli po prvem tednu, ki sva ga preživeli skupaj? Zelo prijazna, pametna, mirna, kdaj tudi zelo živahna. Ljubi ščetkanje in rada se vozi. Je specialistka za pobiranje, saj mi pobira predmete iz različnih materialov in velikosti: pisala vseh vrst, škarje, daljinec, kovance, ključe .... Pogosto ji prvič ne uspe, a morali bi jo videti, kako je vztrajna! Trudi se tako dolgo, da vse končno pristane v moji roki. Dogaja se, da mi kaj pade, pa mi predmet prinese tudi brez ukaza. Najlažje je, ko sva v stanovanju sami.

Večji problem je hoja na obeh straneh ob vozičku po pločnikih, tudi vstopanje in izstopanje skozi ozka vrata - pogosto se zapletava z vrvico. Nisem še ugotovila, katera dolžina vrvice bi bila idealna za naju. Zunaj je veliko motečih stvari, ki jih kdo drug sploh ne opazi; pločniki niso povsod znižani za vožnjo z vozičkom gor in dol. Takrat velja moja pozornost tej oviri in ne morem biti dosledna z ukazi.

"Saj se bosta samo igrala"

Res velike težave pa doživljam ob srečanju z ljudmi - s tistimi, ki imajo ob sebi pse, in tudi s tistimi brez njih. Prvi kar spustijo svojega psa, rekoč: "Saj se bosta samo malo igrala." Tudi ko povem, da je Eli moja spremljevalka in pomočnica, da je delovni pes, ni kaj dosti bolje. Tisti brez psov komentirajo: "Kako "luštkan" kuža!" Nato jo božajo. Eli skoraj vsakega vsaj malo oblizne in veselo maha z repom, včasih celo skače. Ampak tako ji odvračajo pozornost in ne more slediti mojim navodilom.

In bila je z menoj v službi! V pisarno, kjer delam, prihaja mnogo ljudi. Ležišče si je izbrala pod mojo pisalno mizo. Pogosto vstane prav takrat, ko ve, da ji ne morem nič ukazati, ker pravkar govorim po telefonu. V tem tednu se je moj besedni zaklad skrčil na besede: poleg, sedi, prostor, pridi sem, poberi, prinesi, Eli ne!, ja, super, pridna ... Pljučna kapaciteta se mi je povečala - po navodilih Maje in Jane moram biti dosledna, zame pa je tudi govor lahko fizično naporen.

V spominu mi bo ostal dan, ko mi je Eli vzela iz roke zavit bonbon, ga odvila in za konec polizala še papirček. Vsi prisotni so se zabavali, in tudi sama, ki bi morala ostati stroga, sem se lahko samo smejala.

Ljudje, s katerimi delam, in tudi moje asistentke pravijo, da me zelo uboga in da sva vidno napredovali že v nekaj dneh. Ponosna sem nanjo in zelo zadovoljna, da je ob meni. Še nekaj časa potrebujeva, pa bova usklajeni.


Pomagajmo!

Canis, slovensko združenje inštruktorjev - Center za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev prosi za donacije za šolanje dveh psov pomočnikov za Stojana Rozmana in Mirico Ačko. Po en evro lahko prispevate, če pošljete SMS s ključno besedo PES na številko 1919, velja za operaterje Simobil, Mobitel in Tušmobil. Prostovoljne prispevke lahko nakažete na TRR, odprt pri Novi KBM, št. SI 56 04173-0001474982. Podjetja, ki bi želela sodelovati, se lahko tudi trajno propagirajo, na primer na oprtnici psa.

Donacije so objavljene na spletni strani www.slo-canis.net in na spletni strani www.reps.si. O dobrodelni akciji poročata tudi medijska sponzorja tednik 7 dni in Radio Center.

Mirica Ačko

Ležišče si je izbrala pod mojo pisalno mizo.

Ocena članka:

Za ta članek ste danes že glasovali.