7DNI - sreda, 19. avgust 2009

pomagajmo

Tako se tke prijateljstvo

Za pasje pomočnike šolamo zlate prinašalke ali labradorke, izjemoma nemške ovčarke ali predstavnice druge pasme. Zaradi nekoliko nežnejše narave in večje senzibilnosti vaditelji raje šolamo samice.

Pozor, lomljivo! Pri pobiranju in prinašanju očal velja: nežno, res nežno.

V Slovenskem združenju inštruktorjev - Centru za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev, SLO-CANIS, kjer šolamo labradorki Eli in Kiro za Mirico in Stojana, želimo podvojiti število izšolanih psov spremljevalcev. Vabimo vas, da se nam pri tem projektu aktivno pridružite in po svojih močeh prispevate v naš sklad za šolanje psov spremljevalcev.

Šolanje psa spremljevalca lahko traja tudi do enega leta, saj moramo psa prilagoditi potrebam vsakega posameznega kandidata. Pred vsakim šolanjem se s kandidatom o tem temeljito pogovorimo. Za pasje pomočnike šolamo zlate prinašalke ali labradorke, izjemoma nemške ovčarke ali predstavnice druge pasme. Predstavnice prej naštetih pasem so vodljive, učljive, psihično dovolj stabilne, ugodno pa jih sprejema tudi okolje. Prav zaradi nekoliko nežnejše narave in večje senzibilnosti vaditelji raje šolamo samice, sicer pa spol psa prav nič ne vpliva na kakovost šolanja.

Pse šolamo brez uporabe sile, s pozitivno motivacijo, z ogromno tematsko vodene igre in z nagrajevanjem ter s pohvalo. Prvi del šolanja psov spremljevalcev je namenjen predvsem sožitju z zunanjim okoljem, tako imenovani socializaciji ali splošnemu šolanju. Navajamo jih na bivanje v hiši (s hišnim redom), na vožnjo z različnimi prevoznimi sredstvi, gibanje po urbanem okolju, na pravilen odnos do drugih ljudi, živali. Učimo jih osnov poslušnosti - prihajanje na klic, mirno ležanje, mirno čakanje v položaju "Sedi!", prinašanja različnih predmetov, proste hoje ob nogi ali invalidskem vozičku ...

V drugem delu specializiranega šolanja pa psa naučimo mirnega spremljanja osebe na invalidskem vozičku ali drugih pripomočkih za gibanje, na povodcu in brez njega, učimo ga prinašanja predmetov, ki jih uporabnik potrebuje, odpiranja vrat, če je to potrebno, pravilnega vstopanja in izstopanja iz prostorov in iz prevoznih sredstev, različnih vaj po dogovoru s kandidatom. Vse naučene vaje so primerljive in izvajane po vzoru mednarodne zveze - organizacije psov vodičev in psov spremljevalcev.

Uvajanje kandidata traja različno dolgo, od enega do več mesecev, odvisno od njegove zavzetosti.

Tako se učimo

Kaj trenutno počnemo v akciji Z malo dobrote do sreče na vrvici? Da se po dobrem delu pozna tudi dober dan, sta oba kandidata ugotovila že takoj na začetku. Vezi, ki se pletejo med vsemi, so čvrste. Motivacija za učenje je pri obeh kandidatih velika. "Midva bi že kar zdaj obdržala psa," sta Mirica in Stojan ugotavljala v en glas. No, miniti mora še nekaj časa, da bodo vsi štirje - Mirica in Stojan, Eli in Kira - "zreli" za novo, skupno življenje. Ko skupaj treniramo, se srečujemo z različnimi situacijami, ki jih je treba sproti reševati. Denimo: kako bi navezali povodec na invalidski voziček, ki nima naslona za roke - takšnega ima Stojan -, da ne bi motil ne psa ne Stojana. Našli smo dobro rešitev: na voziček smo namestili pripomoček, ki ga uporabljajo tudi nekateri kolesarji, in s tem psički omogočili nemoteno spremljanje. Kira se je odlično znašla ob tem novem pripomočku. Zdaj vadimo, kako bi bilo, če bi Stojan potreboval pomoč drugih ljudi in mora Kira z laježem opozoriti na to. Kira nas sicer začudeno gleda, še bolj čudno pa se ji zdi, da bi morala lajati - ni namreč prav "zgovorna", kar je po eni strani v redu, zdaj pa kaže, da bo morala malo bolj spregovoriti. Vem, da nam bo uspelo. Stojan ima v svoji hiši dvigalo, ki je ravno dovolj veliko, da se z vozičkom lahko zapelje vanj, Kira pa mu že mora napol zlesti v naročje, da je prostora za oba. No, ni ji težko, saj ima izredno rada božanje in dotikanje svojega vodnika. Pogosto išče pozornost, če ne drugače, prinese najprej en copat, ki si ga mora obuti, potem prinese še drugega. Nič zato, če sta kdaj od različnih parov, večinoma se ji posreči prinesti pravo. Kadar copatov zmanjka, je dober vsak predmet, ki ga prinese, četudi ga v tistem trenutku lastnik ne potrebuje.

Eli je zvedava, živahna in prav nič je ne moti rahlo brnenje Miričinega električnega vozička. "Punci" sta se dobro ujeli, Mirica je vztrajna, Eli pa ji želi ugoditi v vsem, kar potrebuje. Kot na dlani je: Eli je svojo bodočo gospodarico s svojim veselo mahajočim repom takoj omrežila.

In tako gradimo vsak svoj odnos do psa vsi mi, vaditelji in naša nova prijatelja. V naših vaditeljskih srcih se že zbirajo solzice za tisti dan, ko bosta Eli in Kira dokončno osvojili Miričino in Stojanovo srce.

Pomagajmo!

Canis, slovensko združenje inštruktorjev - Center za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev prosi za donacije za šolanje dveh psov pomočnikov za Stojana Rozmana in Mirico Ačko. Po en evro lahko prispevate, če pošljete SMS s ključno besedo PES na številko 1919, velja za operaterje Simobil, Mobitel in Tušmobil. Prostovoljne prispevke lahko nakažete na TRR, odprt pri Novi KBM, št. SI 56 04173-0001474982. Podjetja, ki bi želela sodelovati, se lahko tudi trajno propagirajo, na primer na oprtnici psa.

Donacije so objavljene na spletni strani www.slo-canis.net in na spletni strani www.reps.si. O dobrodelni akciji poročata medijska sponzorja: tednik 7 dni in Radio Center.

Mag. Darinka Lečnik - Urbancl, predsednica in inštruktorica SLO-CANIS

Gospodarica se mora počesati.

Prvi trening v troje: inštruktorica Darinka s Stojanom in Kiro.

Ocena članka:

Za oceno članka kliknite na zvezdico.