7DNI - sreda, 5. avgust 2009

pomagajmo

Grofica Eli v šoli

Mirica Ačko na svojo labradorko Eli, s polnim "plemiškim" imenom Daddemma Eloouise, že težko čaka, Eli pa je tačas "šolarka"

V eni izmed prejšnjih številk smo predstavili Mirico Ačko, za katero Canis organizira humanitarno akcijo, imenovano Z malo dobrote do sreče na vrvici. Če bo šlo po sreči, bo zbranega dovolj denarja za nakup in šolanje dveh psov pomočnikov. Mirica na svojo labradorko Eli, s polnim "plemiškim" imenom Daddemma Eloouise, že težko čaka, grofica Eli pa je tačas "šolarka". Njena učiteljica je Maja Golob, inštruktorica SLO-CANIS, ki takole opisuje, kakšne učne načrte, učne cilje, učne uspehe izpolnjujeta, doživljata.

"Najprej sem začela s socializacijo. Ker je psica odraščala v pesjaku pri vzreditelju, ni poznala veliko več od svojega boksa in domačega dvorišča. Torej jo je bilo treba seznaniti z mnogimi stvarmi, ki jih še ni videla v življenju. Socializacijo sem začela počasi in postopoma. Najprej sva se sprehajali po delih mesta, kjer ni bilo veliko hrupa in gneče in kjer je bilo le malo avtomobilov. Tam tudi ljudi ni bilo veliko. A Eli ima rada ljudi, tako da ni bilo težav. Ko je počasi začela sama raziskovati okolico in se ni več zanimala za avtomobile, kolesarje, sva bili na pravi poti. Vse je postalo nekako samoumevno.

Bilo jo je treba tudi navaditi na vožnjo z avtomobilom. Torej sem jo vozila na krajše poti, s katerih sva potem šli na sprehod. Eli je bilo treba testirati tudi na različne zvočne dražljaje, denimo sesalnika za prah, pa za vedenje v zaprtih prostorih, gibanje po gladkih tleh, gibanje v temnem prostoru ... Vse teste je odlično prestala.

Sledila je druga faza šolanja. Treba jo je bilo naučiti prinašanja različnih predmetov. Različnih po sestavi in velikosti. Kovinskih predmetov, plastičnih, lesenih, papirja ... Vse skozi igro. Pa pobiranja predmetov s tal. Ker so psi res v veliko pomoč osebam s posebnimi potrebami in hkrati tudi njihovi pomočniki, sva se z Eli učili tudi odpiranja in zapiranja vrat in predalov. Tudi to je Eli obvladala, v trenutku ji je bilo jasno, kaj hočem od nje.

Vzporedno pa so tekle tudi vaje poslušnosti. To pomeni vajo "poleg" ob levi nogi oziroma ob vozičku na različno dolgi relaciji, vajo "sedi" in "prostor" ter prihajanje na klic. Vadili sva vstopanje in izstopanje v prostor in iz njega, vožnjo z dvigalom. Ko je te vaje obvladala, sva jih preverili še v mestni gneči in ob prisotnosti drugih živali. Z Jano Žust, pripravnico za inštruktorico v CANIS-u, sva združili moči. Jana je opravila del treningov, da se je Eli navadila delati tudi z drugimi ljudmi in pod drugimi pogoji.

Šolanje psa spremljevalca traja približno sedem do deset mesecev. Zelo pomembno je, da je pes za pomoč osebam s posebnimi potrebami res dobro izšolan ter v ponos svojemu vaditelju in uporabniku. Obenem mora biti navajen življenja v hiši, v zunanji okolici pa ga ne sme nič motiti. Novega vodnika mora spremljati na njegovih vsakodnevnih poteh, v službo in biti ob njem 24 ur na dan. Se pravi, pes mora biti psihično stabilen in ubogljiv. In Eli to gotovo je," pravi Maja.

Pomagajmo!

Canis, slovensko združenje inštruktorjev - Center za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev prosi za donacije za šolanje dveh psov pomočnikov za Stojana Rozmana in Mirico Ačko. Po 1 evro lahko prispevate, če pošljete SMS s ključno besedo PES na številko 1919, velja za operaterje Simobil, Mobitel in Tušmobil. Prostovoljne prispevke lahko nakažete na TRR, odprt pri Novi KBM, št. SI 56 04173-0001474982. Podjetja, ki bi želela sodelovati, se lahko tudi trajno propagirajo, na primer na oprtnici za psa.

Donacije so objavljene na spletni strani www.slo-canis.net in na spletni strani www.reps.si. O dobrodelni akciji poročata medijska sponzorja: tednik 7 dni in Radio Center.

Ocena članka:

Za oceno članka kliknite na zvezdico.