7DNI - sreda, 15. julij 2009

pomagajmo

Kako pa psa tega naučiš!

Akcija Z malo dobrote do velike sreče na vrvici se nadaljuje. Ko se bo z vašo pomočjo srečno iztekla, bosta invalidna Stojan Rozman in Mirica Ačko imela spremljevalnega psa. Stojanova labradorka Kira je sredi "študija". Kako teče, pa sta za 7 dni zabeležila njena "profesorja", vaditelja Darinka in Emil Urbancl.

Emil na vozičku, Kira v položaju "Sedi ob vozičku!", Darinka ocenjuje.

Z integracijo deloma terapevtskih aktivnosti, v izvedbi strokovno educiranih vaditeljev, izurjenih v kinološko-etološkem smislu, želimo v slovenskem združenju inštruktorjev, v Centru za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev SLO-CANIS, v svojih projektnih nalogah namensko in v najvišji možni meri motivirati posameznika, da obnovi, razvija in vzdržuje sposobnost za neodvisno življenje.

Vsako šolanje psa zahteva določeno mero potrpežljivosti vodnika. Veliko ljudi naju z Emilom sprašuje: "Ja, KAKO pa psa naučiš vsega tega?" Najin odgovor je, da se pravzaprav vedno vprašava "ZAKAJ", ne pa "kako" jih naučiva, da iščejo pogrešane, vodijo slepe osebe ali pa spremljajo ljudi, ki za svoje gibanje potrebujejo invalidski voziček. Kar tako, mimogrede, pa še kakšnih drugih vragolij, ki razen veselja ob izvajanju nimajo neposredne vrednosti v vsakdanjem življenju. Za vsako pripravo na šolanje si vzameva veliko časa. Psa najprej veliko opazujeva, predvsem njegovo vedenje, odzive na najine pobude, kakšen je način igre z drugimi psi, kako se odziva na vedenje različnih ljudi, kako sprejema dražljaje iz zunanjega okolja in še in še. To seveda počneva ves čas do zaključka šolanja. Vsak dan je po svoje testni dan za psa in za naju kot inštruktorja. Z niti enim psom ne moreva delati po istem kopitu kot z drugim; lahko uporabiva nekaj skupnih metod, pa vendar sva vedno znova in znova presenečena nad različnimi odzivi živali. Vsak pes je individuum in skozi vsa ta leta sva se nekaj dobro naučila: nič se na da na silo in najbolje je, če je vso dogajanje za psa ena sama igra. Če igro s psom pravilno usmerimo v dosego želenega cilja, potem uspeh ne more izostati. Potrebno se je natančno posvetiti vsakemu delu vedenja, ki ga vedno oblikujeva za vsakega psa posebej. Vsak delček (člen) vaje mora biti dovolj utrjen, da ga lahko povežemo v verigo in sestavimo v celoto. Zato je poznavanje psihologije psa velikega pomena. Preprosto moramo se naučiti "pogovarjati" s psom, da drug drugemu sporočamo, kdaj in kako kakšno stvar z veseljem narediti.

Naša Kira je prav posebne vrste labradorka, no, pa saj so vse naše psice prav posebne vrste. Vsaka od njih ima ali je imela svoje "finte". Pa čeprav se morda samo za trenutek ne vidimo, se naju leto in pol "mlada" Kira vedno znova tako razveseli, da se ji zvija vsa hrbtenica od repa pa do glave, kaže zobe (se smeje), poskakuje kot majhen kenguru in že nosi svojo igračo, češ, gremo že enkrat na delo. Prav to pa je tisto, kar potrebujemo za dobro vodljivega in delovnega psa. Morda si boste mislili, da nam Kira diktira delo. O ne, motite se. Izkoriščamo samo tisti pravi trenutek za pripravljenost za ""delovno igro"". Nekaj minut take igre je veliko vredno, da lahko učenje preusmerimo v tiste vaje, za katere želimo, da bi se jih v določenem dnevu naučila. Pri učenju psov je najtežje vzdrževati visoko motivacijo za delo, saj pse z nepravilnim pristopom, z napačno izbranim časom dela, morda le s svojo slabo voljo spravimo v položaj, ko našega vedenja ne razumejo, se ne odzivajo, kot bi mi želeli. Zdaj si lahko predstavljate, da je krog zaključen. Dvigovati ali vzdrževati motivacijo je težko. Kiro učimo od prvega dne, ko je prišla k nam, torej od začetka letošnjega maja. V teh kratkih mesecih učenja že kar dobro obvladuje večino zahtevanih vaj: prinaša različne predmete iz različnih materialov, odpira vrata in predale, hodi ob vozičku, osvojila je osnove poslušnosti. Hja, en problem pa le imamo: Kira ne laja, ne zdi se ji potrebno, da bi se oglasila. No, to jo izjemoma morava naučiti, saj bo morala zalajati, če bo Stojan potreboval pomoč in bo morala priklicati ljudi, da mu bodo pomagali. Naučiti jo bova morala tudi, da se bo s sprednjima tačkama naslonila na Stojanove noge, če ga bodo zagrabili krči, da se bo lažje in hitreje umiril, kar ji pa nekako še ne gre, saj je zelo tenkočutne narave. Pri Stojanu je takoj začutila, da ne sme biti preveč divjaška in mora biti bolj previdna, da mu s svojo težo ne bi škodovala. Stojan je tudi športnik, v daljavo meče leseni kij, in zaželeno je, da mu ga bo prinašala. Veliko dela je še treba opraviti, vse dokler vaje niso stoodstotno opravljene. Še se zgodi, da si kakšen predmet odnese na svoj prostor, še preden smo vaje končali, da kakšen predal odpre tako močno, da ga "vrže" iz pohištva (ena vrata sva zaradi tega že morala dati v popravilo mizarju. Vaje so vedno sestavljene iz več sklopov, ki jih bova začela čez nekaj časa povezovati v celoto. V dveh mesecih in pol, kolikor je Kira pri nas, je resnično neverjetno napredovala. Ima pa še eno zanimivo lastnost: nerada gre od doma. Vsaj za naju je to novost, doslej je namreč še vsaka psička, ko smo vzeli samo povodec v roke in si obuli čevlje, norela: gremo na sprehod! Kira pa, ne boste verjeli, skriva se in ji nič kaj ne diši, ker mora zdoma. No, saj potem, ko je na sprehodu, se res razživi, ampak ko sliši magično besedico "domov", se spremeni v vlečnega psa in mi smo očitno njene sani. Takoj si odpre vrtna vrata in je že spet v svojem elementu. To je posledica njenega prejšnjega načina življenja, saj so se njeni prvi lastniki raje držali bolj doma. Trenutno nama leži ob nogah in je ne gane, da se zunaj igrata še dve naši psički, dvanajstinpolletna Tamy in trimesečna Gejša. Trenutno sta, kot bi bili obe stari le nekaj mescev, naša ""starina"" se je namreč pomladila za celih dvanajst let. To so šele heci!

Pomagajmo!

Canis, slovensko združenje inštruktorjev - Center za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev prosi za donacije za šolanje dveh psov pomočnikov za Stojana Rozmana in Mirico Ačko. Po 1 evro lahko prispevate, če pošljete SMS s ključno besedo PES na številko 1919, velja za operaterje Simobil, Mobitel in Tušmobil. Prostovoljne prispevke lahko nakažete na TRR, odprt pri Novi KBM, št. SI 56 04173-0001474982. Podjetja, ki bi želela sodelovati, se lahko tudi trajno propagirajo, na primer na oprtnici za psa.

Donacije so objavljene na spletni strani www.slo-canis.net in na spletni strani www.reps.si. O dobrodelni akciji bosta poročala tudi medijska sponzorja: tednik 7 dni in Radio Center.

Ocena članka:

Za oceno članka kliknite na zvezdico.