O prilogi | Za oglaševalce | Kontakt

Vsak torek v Večeru in Primorskih novicah

Kavarna

Ko mrtvi učijo žive

Naravno je umreti, kot je naravno roditi se. Tako so govorili že naši predniki. Danes lahko dodamo, da je podariti svoje mrtvo telo, truplo torej, v študijske in znanstvene namene humano delo. Vedno več je Slovenk in Slovencev, ki se odločijo tako, medtem ko nekateri želijo razkošje tudi po smrti. Kljub temu pa v Sloveniji ni še nikogar, ki bi nosil prstan z diamantom iz pokojnikovega pepela.

"Fotografije: Tit Košir, CanStockPhoto

"Zdaj pa sem mirna. Prav nič več se ne obremenjujem s skrbjo, kdo in kako me bo pokopal. Mož je odšel pred menoj, otrok nimam in prav tako kot on bom odšla tudi jaz. Moje truplo bodo odpeljali na Inštitut za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer bom menda še v kakšno korist. Z menoj ne bo nikakršnih stroškov, tudi za grob ne bo treba skrbeti kakšnemu sorodniku, ki bi mu bilo to le v breme. Tako se je odločil mož, ki je bil dolgo bolan in je imel veliko opraviti z zdravniki, pa si je želel, da bi se medicini nekako oddolžil. "Morebiti pa bodo tudi ob mojem truplu kaj koristnega odkrili, kaj takega, kar bo v pomoč bolnikom," je dejal in našel rešitev, ki je navdušila tudi mene. Prav nič nisem omahovala in sem izjavo izpolnila ter jo poslala na omenjeni inštitut tudi v svojem imenu. Verjemite, da se zaradi te odločitve res dobro počutim," nam je povedala Mariborčanka, ki sicer želi ostati neimenovana.

Kdo so torej ljudje, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov prepuščajo v znanstvene in študijske namene medicini, smo povprašali predstojnika Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Deana Ravnika."Darovalci, s katerimi se ob podpisu izjave o prepustitvi telesa že vrsto let srečujem, so praviloma izjemno zanimivi in prisrčni ljudje. Njihovo gledanje na smrt in na prepustitev je pogosto povsem drugačno, kot sem si predstavljal, preden sem z njimi prvič govoril. Ne glede na versko pripadnost in globino verovanja ali ateizem, so to veseli, dobrovoljni in življenja polni ljudje. Zmeraj znova sem presenečen, kako neobremenjeno se pogovarjajo o svoji prihodnosti kot o "študijskem objektu", o tem, kakšne "koristi" bo kdo imel od njihovega dobrega dela, in o tem, kaj bo z njimi, ko "jih bomo porabili". Pogovori z njimi dostikrat zaidejo tudi na čisto vsakdanje zadeve in težave, neredko pa prav od teh ljudi slišim kakšno prav prijetno šalo. Ljudje, ki podpišejo izjavo o darovanju trupla inštitutu, so stari od 18 let navzgor, k nam pa je prišla tudi že mama s polnoletnimi otroki in so tovrstne izjave podpisali kar vsi skupaj," pojasnjuje prof. dr. Ravnik. Na vprašanje, kaj se zgodi s podarjenimi trupli, pa odgovarja: "Telo darovalca fiksiramo (balzamiramo) v fenol formalinski raztopini, nato pa študenti pri secirnih vajah študirajo anatomijo, če ne dobijo za študij že pripravljenih preparatov. Posmrtni ostanki se ob koncu ciklusa vaj kremirajo in anonimno, brez govorcev, cvetja in zastav pokopljejo na ljubljanskih Žalah."

Ob tem se seveda mnogi, pogosto tudi zdravniki, sprašujejo, kakšno je finančno nadomestilo za prepustitev telesa ob podpisu oporoke.

"Darovalci ne dobijo nobenega finančnega nadomestila. Edino, kar prejmejo, je prijazna pisna zahvala inštituta v imenu študentov medicine in stomatologije, bodočih zdravnikov in zobozdravnikov, ki se bodo osnov zgradbe telesa naučili prav s pomočjo številnih anonimnih darovalcev," pojasnjuje dr. Ravnik ob tem, ko poudarja, da je bila stoletja po svetu navada, ki je bila nato pogosto, tudi pri nas, vrsto let opuščena, da je v secirnicah ali pred njimi pisalo "Hic mortui vivos docent" - Tukaj mrtvi učijo žive. "Pri nas je pred secirnicami vrsto let pisalo "Za garderobo ne odgovarjamo", kar najdemo marsikje še danes. Pred nekaj leti smo kot tradicionalisti ta napis o "odgovornosti" opustili in ponovno v secirnice uvedli tistega, ki vanje tudi sodi."

"Ko se svojci ne strinjajo

Kaj storiti v primeru, ko se svojci s prepustitvijo po smrti, ki jo je želel darovalec, ne strinjajo? "Izjemno redko, pa vendarle se zgodi, da se svojci z odločitvijo ne strinjajo in želijo imeti pogreb. Navadno gre za umrle in njihove svojce iz okolja, kjer so pogrebne slovesnosti predvsem zaradi tradicije nuja. V teh primerih se sosedje in znanci, če pogreba ni, sprašujejo, kje je pokojnik končal. Na željo svojcev inštitut od podpisane izjave odstopi, saj so ti že s smrtjo pokojnika dovolj prizadeti in ni nobenega pravnega razloga, da bi pri želji pokojnika inštitut vztrajal. Tu se sicer lahko postavlja etična dilema, ali je brezpogojno treba upoštevati željo in podpisano voljo pokojnika ali pa željo svojcev. Menim, da je prav, da želji svojcev ustrežemo," pravi dr. Ravnik. Ker pa darovalci velikokrat umrejo v bolnišnici, kjer se po smrti odredi obdukcija, se postavlja seveda tudi vprašanje, ali lahko in ali je etično truplo obduciranega darovalca zavrniti. "Nesporno je, da je z obdukcijo, če pustimo ob strani zdravstveni vidik, anatomiji narejena velika škoda. Večina organov, ki naj bi jih študent spoznaval, je uničena in neuporabna. Praviloma ostane za seciranje na voljo le še lokomotorni sistem. Kljub temu inštitut truplo darovalca prevzame, saj bi bila odklonitev neetična do volje darovalca in do svojcev, ki so za njegovo odločitev vedeli.

Podobni problemi in dileme se pojavljajo pri darovalcu, za katerega že iz popisa bolezni in navadno tudi kraja smrti vemo, da je bil hudo bolan in da so patološke spremembe take, da bo telo za pouk anatomije precej neprimerno. Enako je s tistimi, pri katerih od časa smrti do prevoza na inštitut poteče veliko časa in so posmrtne spremembe že tako napredovale, da je telo za fiksacijo neprimerno, toliko bolj tudi za pouk. Menimo, da smo skladno z izjavo darovalca dolžni prevzeti tudi takšno truplo, saj bi zavrnitev ponovno pomenila sporen in etično vprašljiv odnos tako do darovalca kot do svojcev."

Prepustitev telesa po smrti ne prinaša torej nikakršnega finančnega nadomestila ne darovalcu in ne svojcem. Inštitut se obveže, da bo pokril stroške prevoza iz kraja smrti do inštituta ter da bo poskrbel in plačal anonimen pokop posmrtnih ostankov. V zadnjih letih število darovalcev ves čas narašča. Stroške, ki jih ima inštitut s pokopom darovanih trupel, Inštitutu za anatomijo po več kot dvajset letih prizadevanj sedaj delno povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če so bili darovalci tam zavarovani. Ob odločitvi, kaj s svojimi posmrtnimi ostanki, je treba pomisliti na to, da pomeni darovanje trupla hvalevredno humanitarno delo, še poudarja prof. dr. Ravnik.

""Pregledajo" jih od 15 do 20

Medicinska fakulteta v Ljubljani je ena redkih fakultet v Evropi, kjer imajo študenti možnost učiti se na podarjenih truplih. Slovenija ima, je prepričan dr. Dean Ravnik, na tem področju dovolj liberalno zakonodajo, tovrstnemu darovanju pa so ljudje tudi vse bolj naklonjeni. Na srečo, lahko rečemo, kajti plastični modeli in računalniki nikoli ne morejo povsem nadomestiti učenja na pravih truplih. Ta čas imajo na inštitutu več kot tisoč podpisanih izjav o darovanju trupel. Na leto prejmejo od 70 do 90 trupel, "pregledajo" pa jih od 15 do 20.

Na Inštitutu za anatomijo opravljajo raziskave (na primer rekonstrukcije prometnih nesreč) tudi v sodelovanju s fakulteto za strojništvo. Dodajmo še zanimivost: na inštitutu so restavrirali tudi srce turjaškega grofa.

"Nekateri so še vedno za krste

Nedavno je bil v Bologni v Italiji sejem pogrebne in pokopališke opreme. Italijani so bili tako navdušeni nad krsto linije Prestige, da je eden izmed tamkajšnjih fotoreporterjev kar na sejmu celo legel vanjo, da jo preizkusi. Seveda je bil Jože Homer, direktor slovenskega podjetja Menina iz Šmarce pri Kamniku, enega največjih evropskih proizvajalcev pogrebne in pokopališke opreme, navdušenja nadvse vesel. V Menini, ki je na slovenskem in tujem trgu prisotna že 55 let, namreč na leto naredijo okoli 60 tisoč krst in kar 80 odstotkov ali tri četrtine proizvodnje jih izvozijo. Največ v Nemčijo, Italijo, na Madžarsko in na Hrvaško.

"Podjetje je nastalo iz majhne delavnice, ki je s kakovostnim delom, uvajanjem novih tehnologij in dobrim gospodarjenjem z leti prerasla v uspešno podjetje. Z visoko kakovostjo in poslovno odličnostjo nam kljub vedno večji mednarodni konkurenci in porastu upepeljevanja uspeva dosegati dobre rezultate. Prilagajamo se najnovejšim trendom, nove izdelke razvijamo z lastnim znanjem in v sodelovanju s priznanimi domačimi in tujimi oblikovalci. Pri tem upoštevamo običaje in tradicije pokopa v različnih kulturnih okoljih," je povedal Jože Homer in poudaril, da so njihovi proizvodi razdeljeni na različne cenovne in kakovostne razrede, od enostavnih, klasičnih do sofisticiranih unikatnih izdelkov, v katere je vloženega veliko znanja in ročnega dela. Prilagajajo pa se tudi različnim individualnim zahtevam kupcev, kar jim omogoča visoka tehnologija, ki jo nenehno posodabljajo. Ob vsem tem čedalje več pozornosti namenjajo tudi skrbi za okolje. "Vemo, da je naše delo kakovostno opravljeno šele takrat, ko je poskrbljeno, da med proizvodnim procesom in po njem ne nastajajo škodljivi vplivi na okolje. Torej skrbimo tudi za nenehno izobraževanje zaposlenih. Linija izdelkov višjega cenovnega razreda Prestige je tako plod tradicije in pogleda v prihodnost," pojasnjuje Jože Homer.

"Ljubljena oseba kot diamant

Očitno le malokateri Slovenec ve, da lahko ljubljeno osebo po njeni smrti nosi s seboj tudi kot diamant, saj pri pooblaščenem podjetju Menina niso prejeli še nobenega naročila. V podjetju Algordanza s sedežem v najstarejšem švicarskem mestu Chur, namreč iz pokojnikovega pepela izdelujejo spominske diamante. Za izdelavo diamanta potrebujejo pol kilograma pepela, iz njega izdelajo diamante v velikosti od 0,4 do 1,0 karata. "Že od nekdaj je veljal diamant za simbol neminljivosti, spomina in ljubezni, Algordanza pa omogoča, da spomin na ljubljeno osebo utrdimo v osebnem simbolu ljubezni," svoje delo predstavlja omenjeno podjetje.

Vsak spominski diamant je unikat in nastane izključno samo iz predanega krematorijskega pepela. Vsak človek je edinstven, tudi zaradi različnih življenjskih navad in vplivov okolja, kar vpliva na kemijsko sestavo pepela. Zaradi tega spominski diamant zažari enkrat v beli, drugič v modrikasti barvi. Ni dveh enakih kamnov, vsak je edinstven, kakor je bil edinstven tudi človek v svojem življenju. Spominski diamant lahko svojci hranijo v žlahtni šatulji ali pa ga dajo predelat v nakit. V podjetju Algordanza pravijo, da je njihov spominski diamant čudovita in brezčasna povezava z ljubljeno osebo, zelo oseben kraj žalovanja, spominov in veselja, nepozabna dediščina za več generacij ter absolutno edinstven in individualen.

In kakšni so načini brušenja diamantov iz pepela pokojnika? Izberemo lahko briljant, smaragd, srce, čolničasti brus, oval, asscher, princeso in radiant. Kdor se bo odločil, da bo pokojnika ohranil kot diamant (lahko pa tudi že posameznik zase vnaprej naroči izdelavo diamanta in ga nameni določeni osebi), se mora oglasiti pri podjetju Menina in glede na to, kakšen diamant bo izbral, pripraviti približno sedem tisoč evrov za najcenejšega.

Zlatka Rashid

Vsebina priloge Bonbon:

Poletne avanture

Idealno okolje za morsko poletno avanturo. Seveda pod pogojem, da smo voljni podati se v tovrstne nežnosti, ki imajo pogosto rok trajanja do naslednjega jutra, ko se zbudimo ob neznanki oziroma neznancu, čigar ime smo že pozabili.

Vrvenje študentov

Nič bolj ne jezi nekoga, ki se mora dan na dan svojemu lastniku, šefu, direktorju dokazovati, povečuje svojo delovno storilnost čez mejo psihofizične zmogljivosti, trepeta za mesečni pavšal ali za iztek pogodbe, ker ni zaposlen ali zaposlen za nedoločen čas, kot kakršnokoli mnenje, kritika, očitek onega drugega, ki zaseda stolček v kateri od javnih služb...

Z Marsa in od drugod

Dobro, zdaj res ni čas, da bi si človek belil glavo s šolo, a ko sem oni dan srečala svojo učiteljico in se za povrh spet enkrat, četudi zdaj že v zrelih letih, vsa potna prebudila iz morastih sanj, ker da sem pozabila napisati domačo nalogo, mi ni bilo pomoči.

Slavje življenja in raznolikosti

Dunaj je mesto plesov. Več sto najrazličnejših se jih zvrsti v plesni sezoni, ki se konča sredi julija z najbolj nenavadnim od vseh plesov. Life Ball oziroma ples življenja je največji evropski dobrodelni spektakel, ki zbrana sredstva nameni za boj proti aidsu.

Suhe testenine - praktične in nadvse raznovrstne

Največkrat jih ponudijo kot izdatno drugo predjed pred razmeroma majhno, toda slastno glavno jedjo; nekoliko večja porcija je lahko tudi samostojni obrok. A z nekaj domišljije lahko pripravimo še marsikaj, celo sladice.

Pomoč iz narave za naravni ciklus

Prva menstruacija pomeni za vsako dekle vstop v svet odraslih, medtem ko je njeno zdravje v reprodukcijskem obdobju, ki traja približno 40 let, tesno povezano z menstruacijskim ciklusom. Znanstveno dokazano je, da način življenja močno vpliva na zdravje.

Lepi lasje tudi poleti

Suhi, razcepljeni in brez življenja. Takšni so vaši lasje vedno, ko so celo poletje izpostavljeni soncu, vetru in morski ali klorirani vodi.

Pleša? Bolj jo skrivaš, bolj se vidi

Predstavitev vseh treh področij mojega delovanja je odprla nebroj tem. Čas je, da jih začnem posamič še bolj odpirati in hkrati zapirati.

Spomin je mogoče izboljšati

V otroštvu možgani vpijajo več informacij, kot jih potrebujemo, medtem ko jih v odrasli dobi pozorno selekcionirajo.

Da bo zaslužen oddih še prijetnejši

Čuječnost (ang. mindfulness) se je tisočletja razvijala v starodavnih praksah v različnih delih sveta, v zadnjem desetletju pa se je ukoreninila v psihologiji in sorodnih vedah, kjer je predmet intenzivnega preučevanja in uporabe.

Arhiv:

Gemius.com

Naslov:

VEČER
Priloga bonbon
Svetozarevska 14
2504 Maribor
Slovenija

W: www.vecer.com/bonbon
E: bonbon@vecer.com
T: 02 / 23 53 500
F: 02 / 23 53 368